Obleka :)

Ravnokar sem se vrnila domov.
Bila sem namreč pri šivilji ki mi bo naredila obleko za poroko. Ne, ne bom se jaz poročila, ampak moja sestra in mene je doletela ta čast da bom priča :)

Pred dvema mesecema sem kupila eno obleko, po smešno nizki ceni, katero sem prvotno mislila imeti oblečeno. Pa sem potem ugotovila, da kot priča je ne morem imeti. Sej če bi bila samo gostja bi jo z veseljem oblekla, tako pa moram izgledati še lepša kot sem ponavadi (ja malo si piham na dušo).

In ker, se mi ne da več skakati po trgovinah in probavati obleke, sem se odločila da si jo dam kar sešiti.

Blago sem našla, kroj sem tudi približno vedela kakšnega bi imela. Potrebno je bilo samo še njadi nekoga, ki so ga tudi drugi priporočali. In VOILA. Našla sem jo.

Šivilja je res ful prijazna in skupaj sva dodelali še nekaj stvari, kar se tiče obleke.

Odločila sem se, da je nikomur ne bom pokazala. Bodo vsi morali počakati na dan D, da bodo presenečeni :)

Stuck or what?!

Včasih imam občutek, da sem samo jaz obtičala v času. Nič 'pomembnega' se ne dogaja, nič večjih pretresov v mojem življenju. Potem pa pogledam naokoli in postanem kar malo ljubosumna. Ljudje se poročajo, zaljubljajo, postajajo starši...

Kaj pa jaz? Kdaj bom jaz na vrsti?
Nisem zaljubljena...ne čutim nobenih metuljčkov v trebuhu, srce mi ne skače...nič od nič.
Poročila se verjetno ne bom kaj kmalu, saj za to rabiš boljšo polovico...
Noseča za tudi še nisem, in dvomim da bom kaj kmalu mamica (čeprav bi si želela biti)..

Dogaja se mi veliko lepih, pomembnih stvari...ampak nič 'velikega'...
Sej vem, sej vem..nimam se kaj pritoževati, čist lepo mi je in prav srečna sem lahko da je tako kot je..ampak vseeno imam občutek da je Življenje pozabilo name in vso srečo in ljubezen namenja drugim, zame pa jo zmanjka.

Bilo bi lepo, če bi se lepe stvari dogajale tudi meni...bil bi že čas. Se tudi vi strinjate z menoj, kajne?

Miki v slovo

Pogrešala te bom...
Z menoj si bila kar nekaj let...
Več bom mogoče napisala drugič, ko mi solze ne bojo lile po licu...

njene zadnje fotke...

London

Od nekdaj sem si želela ogledati London. To je bila moja velika želja. In mogoče mi letos to celo uspe :)
Danes sva se z Bojanom na kavi pogovarjala kako bi bilo fino oditi nekam..pa sem mu povedala da sem malo brskala po netu in našla ugodno zadevo. In ne morm verjet...dejansko obstaja možnost da si prav kmalu ogledam moj preljubi London o katerem sanjam že skoraj desetletje :)

I love you Boki :)

Spomladanska utrujenost?

Ali je krivo vreme, ali pa se bliža čas ko bo treba izklopit telefon in za nekaj dni pobegnit od celega sveta..ampak jaz mam poln kufer vsega!!
Po malem in malem mi gredo vsi in vse na živce...

Danes sem se tolažila da me je začela dajat spomladanska utrujenost...upam da je to to, če pa ni...potem so pa ljudje okrog mene najebali. Predvsem zato, ker grem na živce že sama sebi.

Pa še nič se ne razpleta , zapleta, odpleta tako kot bi jaz želela.

Ah klinc..grem jaz na balkon na en čik in šalco kave...mogoče bo pa potem bolš :)