Včasih imam občutek, da sem samo jaz obtičala v času. Nič 'pomembnega' se ne dogaja, nič večjih pretresov v mojem življenju. Potem pa pogledam naokoli in postanem kar malo ljubosumna. Ljudje se poročajo, zaljubljajo, postajajo starši...
Kaj pa jaz? Kdaj bom jaz na vrsti?
Nisem zaljubljena...ne čutim nobenih metuljčkov v trebuhu, srce mi ne skače...nič od nič.
Poročila se verjetno ne bom kaj kmalu, saj za to rabiš boljšo polovico...
Noseča za tudi še nisem, in dvomim da bom kaj kmalu mamica (čeprav bi si želela biti)..
Dogaja se mi veliko lepih, pomembnih stvari...ampak nič 'velikega'...
Sej vem, sej vem..nimam se kaj pritoževati, čist lepo mi je in prav srečna sem lahko da je tako kot je..ampak vseeno imam občutek da je Življenje pozabilo name in vso srečo in ljubezen namenja drugim, zame pa jo zmanjka.
Bilo bi lepo, če bi se lepe stvari dogajale tudi meni...bil bi že čas. Se tudi vi strinjate z menoj, kajne?
Ni komentarjev:
Objavite komentar