Flashback

Danes sem odšla v bolnico na obisk k babici. Ko sem bila nekaj dni nazaj pri njej je bila še kar v redu...danes? Danes sem bila popolnoma šokirana. Prvo kar mi je prišlo na misel so bili isti občutki, kot takrat, ko sem kot otrok obiskovala svojo mami v bolnici.

Izgledala je bledo, njene oči so bile steklene, momljala je nepovezane stavke in kar je bilo najhuje bila je privezana na posteljo. Ko sem jo pogledala enostavno nisem zdržala, odšla sem na hodnik in se zjokala. Ko sem se pomirila, sem odšla nazaj k njej...

Pozabila sem, kako težko je, ko gledaš nekoga, ki ga imaš rad, kako leži v postelji in se te ne spominja. Se ne spominja kdo si, kaj mu pomeniš ali pa se te en trenutek spominja, nato pa te podi stran od sebe.



Kar pa me je najbolj presenetilo, je bilo, ko me je pogledala v oči, me vprašala zakaj sem žalostna in če mislim Nanj...kot da bi mi gledala v dušo..take pač so naše babice. Vedo vse o nas, čeprav mislimo da ne.