Že od nekdaj ne maram neviht. Ne maram zvoka grmenja, ne maram bliska strel.
Ravno sedaj, ko gledam skozi okno, se odvija nevihta.
Bliska, grmi...in mene je strah.
Včasih sem strah premagovala tako da sem se stisnila k fantu in ga močno objela in ne nazadnje zaspala v njegovem objemu. Danes se bom zavila v kovter, dala glavo pod povšter in upala na to, da čimprej zaspim...
Ni komentarjev:
Objavite komentar