Kar je najbolj pomembno je kako sami gledate nase.... nekaj takega bi se lahko glasil prevod stavka iz slike.
Pa je res tako, ali pa se vedno bolj obremenjujemo kaj o nas mislijo drugi?
Sama sem svoja najstniška leta preživela tako, da sem se obremenjevala s tem kaj si ostali mislijo o meni. Zame je bilo izredno pomembno, da so me sprejeli, če pa jim nisem bila po godu sem se sama spremenila. Pa mislite da je to prav?
Rabila sem precej časa, da sem se začela dobro počutiti v svoji koži, da sem spoznala da mnenja ljudi niti niso tako zelo pomembna, vsaj ne mnenja tistih ljudi, ki mi ne pomenijo nič v življenju, in ki bojo v njem največ nekaj dni, mesecev.
Največ v življenju pomenim sama sebi. In če se jaz ne počutim dobro biti sama v svoji družbi, kako naj bi se drugi počutili dobro v moji družbi?
In zdaj ko nisem več najstnica že nekaj let? :)
Sama sebe vidim kot pozitivno osebo, ki se zna skregati a tudi pobotati. Sem oseba, ki zna pokazati da ima nekoga rada, in sem tudi oseba ki zna pokazati, kdaj jo nekaj rani, onesreči, razžalosti. Vse to sem jaz in potrebno je bilo veliko časa, da sem postala ta oseba, ki se je skrivala v meni. A sedaj je tu in upa,da se bo samo še izboljševala.
Zdaj grem brez problema sama s seboj na kavo, tudi mi ni problem nekaj dnevni dopust preživeti sama. Vse to rabim, vsaj enkrat letno, zato da vidim, da sem dobra družba in da se mi ni potrebno spreminjati zaradi ljudi, ki niso pomembni; tisti ki pa so me ne bodo spreminjali in tudi jaz ne njih.
Zato dragi moji, ki me ne spreminjate in me imate radi tako kot sem, želim povedati da VAS IMAM RADA :) cmoka