Mali hudiček

Tale moja Mika je pa cel hudiček....

Ponoči je blo super, lepo je spala, umes me ene parkrat zbudila ker ji je blo dolgčas ampak vse je potekalo 'normalno'. Tudi jutro se je začelo lepo, pojedla je eno vrečko, spoznavala hišo, in potem.....potem je našla en odprt okn in spizdila ven ob 8.30h.

Valda mene panika jo kličem, jo iščem, usujejo se mi solze, počutim se krivo da je spizdila ker nisem dobr pogledala vseh oken...itd. Uglavnem bil je cel halo zarad miko (no jaz sem zganjala halo, predvsem z mojim neustavljivim jokom in klicanjem)

na mrazu sm sedela zjutri zunaj dve uri in jo čakala. okol 11h sm mela dost in sm šla notr. Sm rekla da če bo hotla bo pršla nazaj. To je držal pr men samo 15 minut in občutek krivde je spet prišel na plan. in seveda grem spet vn zmrzovat in jo iskat in klicat...in kar naenkrat pride izza vogala jo kličem, jo hočem prijet, ampak ravno v tistem momentu pripelje sosed in se mačka ustraši ter ponovno spizdi. Spet jok in klicanje, ampak vseeno malo olajšanja ker vem da je nekje okoli hiše.

Potem sem ji naštimala ven hrano, ker mogoče bi jo pa privablo nazaj.. in res naštimam hrano, in čakam, in čakam, in čakam...ampak mačke od nikjer. grem v hišo. seveda spet jok in očitki sama sebi kok sem neumna ker nisem pazila.

vsakih 10 minut hodim ven in notr in jo kličem, umes no fotr prinese kavo, ki je ostala od zjutraj ampak je nisem popila. in spet klicanje in jokanje, in klicanje in jokanje.

in pred pol urce grem še enkrat (zadnjič) pogledat če je slučajno pojedla kej hrane. sem rekla da če pride pride, če pa ne jo pa začnem spet iskat ko pridem iz službe (to sem se prepričvala pol ure da je bolje da grem v službo kot pa da pokličem da ne morem pridet ker se mi je mačka zgubla)....in glej ga zlomka, pogledam za hišo in koga zagledam---JA MIKO SEVEDA. valda spet v jok planem (dons sm sam jokala;kaj bom mela lepe zabuhle oči v službi ), jo pokličem 1x, jo pokličem 2x in me sliš ter priteče direkt k meni v naročje (me je še po vratu popraskala).

uglavnem okoli 13h je bilo 'reševalne akcije' konec. Mika je v hiši, spoznala je našo Beko ( danes prvič) seveda ji ni do igre, Beka bi se pa samo igrala. Sedaj pa spi na moji postelji in prede.

joj kok je bil danes naporn dan..stresno,polno joka in očitanja sami sebi, ampak konec je lep, Mika je doma, najedla se je...in samo da pomislim da me isto čaka jutri,ko se bo začelo "uvajanje in spoznavanje okolice novega bivališča", me stisne pri srcu....ampak kokr sem že rekla v prejšnjem postu- marsikaj sm preživela bom pa tudi teh nekaj IZJEMNO stresnih uvajalnih dni.

uživajte v dnevu, jaz se grem malo pocrkljat z Miko, potem pa letim v službo.