Živalski sopotniki

Odkar pomnim so me obkrožale živali.
Pri hiši je bila vedno mačka ali mačkon, včasih tudi več.
Sama imam (ali bolje rečeno sta me izbrala) enega mačjega lepotca Kiri-ja in pasjo lepotičko Beko.

Beka je že prava gospa, letos julija bo stara 11 let.
Kiri pa se počasi umirja in bo letos aprila dopolnil 3 leta.

Mački so samosvoji, ne potrebujejo veliko. Včasih raje vidijo da jih pustiš pri miru.
Psi so druga zgodba. Rabijo pozornost, družbo ljudi, radi se crkljajo.

Taka je bila včasih Beka. Nekoč, mi je nekdo rekel da si pes sam izbere gospodarja. Dolgo nisem tega verjela, a sedaj se strinjam bolj kot kdorkoli drug. Zakaj? Zato ker si je Beka izbrala za svojega 'gospodarja' mojega očeta. Z njim uživa, čez vikende sta skupaj na vikendu, komaj čaka da sliši ko prihaja domov in je vsa nesrečna če kam odide za nekaj dni brez nje. Mene? Mene pa ne upošteva več. Kar mi na začetku niti malo ni bilo všeč, a sedaj vidim kako uživata onadva skupaj in sem se s tem prijaznila.

In tako se je pričelo...
No ja pričelo se je po pravici že nekaj let nazaj, ko sta kolegica in kolega posvojila prelepega hrta Carlosa.
Zadnje leto pa vedno bolj in bolj razmišljam o tem, da bi tudi sama postala ena od posvojiteljic.
Zadnji mesec se zares intenzivno pripravljam na to, da bi storila prvi korak...
Vem da je to velika odgovornost, tega se zadevam. Vem da bo novi član z menoj 12 + let.

In po pravici povedano, se tega veselim bolj kot katerekoli druge stvari v zadnjem letu.
Vsak dan gledam stran Slovenskega društva za pomoč hrtom in čakam, da pride tak, ki si bo izbral mene :)
Predkratkim sem se zaljubila v hrtico po imenu Manola. a na mojo žalost, in seveda njeno veselje, je bila zelo hitro posvojena.

Sedaj pa čakam :)