Stvari se spreminjajo

Čeprav si včasih tega ne želim se stvari čez noč lahko obrnejo na glavo.

Pred pol leta, sem imela fanta, ki sem ga ljubila in (upam da) tudi on mene.
Bilo nama je lepo, živela sva na svojem in se spoznavala.
Občasno sem si zamišljala kako bo, ko bova poročena, ko bojo otroci (ja vsaka zaljubljena ženska to počne).
Hodila sem na faks in delala preko študentskega servisa. Stvari se so zdele kot iz pravljice.
Bilo je lepo, bilo je pred šestimi meseci.

Sedaj?
Sedaj sem spet sama. Živim ponovno doma.
Faks sem opustila za določen čas, saj se mi je izpolnila velika želja,ko sem dobila službo v vrtcu. Kaj se mi dogaja? Nič. No ja razen tega da sem kupila nov avto in dobila službo je moje življenje več ali manj v razsulu.

No ne ravno v popolnem razsulu , ampak delnem.
Navaditi se moram biti spet srečna sama s sabo.
Navaditi se moram na življenje doma.
Navaditi se bo treba na novo službo.
In predvsem na to da ne smem sanjariti o tem kaj bo prinesla prihodnost.

Nekateri bi rekli, da kar je bilo je bilo....
Res je, kar je bilo je bilo in upam da bo kdaj spet kaj takega prišlo.

Ne mislim ravno na ljubezen, ampak na upanje in sanjarjenje kaj bo čas prinesel.
Upanje da je za vsakega nekdo, da obstaja izraz "in živela sta srečno do konca svojih dni", upanje.....ja vem upam veliko stvari.

No ja čas bo pokazal kaj ima v planu zame, upam samo da ne bo predolgo se obiral :)

p.s.: nič grem jaz še eno dozo tablet uzet,ker sem še vedno bolana.:) se slišmo kmalu spet s kakim mojim norim filozofiranjem.