sreda, 31. oktober 2007
Mala zmaga
Prvič po dolgem času nisem dobila čudnega občutka.
Peljala sem se proti Vrhniki. Nisem pomislila Nanj, nisem pomislila na nič..enostavno sem se peljala.
In to je bila moja zmaga. Počasi pozabljam. Se ne spominjam. Končno.
Mala zmaga, ampak začetek je. Ponosna sem nase. :)
It's OK
Well I remember all the nights I used to stay at home
on the phone all night long,
Used to talk about the things we really wanna do
I believed in you,
I remember how you used to say
have no fear, be ok,
When you told me anything you want is possible
we could have it all
I believed in you
I must have been a fool,
All my dreams were with you
CHORUS:
I say it's ok,
I can promise you
it's alright,
You ain't keeping me up
all night no more,
You're not here but its ok,
I assure you babe
It's alright,
You aint keeping me up
all night no more,
You're not here but its ok
Well now you got to where you wanted
like I knew you would,
Cash, car, house, it's all good,
Is that why you never come around here no more
like you did before,
Got it all thats the way it seems
looks like you lived your dream,
And I hope your life has turned out for the better now
when I'm not around
I believed in you
I must have been a fool,
All my dreams are with you
CHORUS
it's alright and its ok and
it's alright and its ok and (and you're not here with me)
it's alright and its ok and (its alright)
it's alright and its ok and (its ok)
it's alright and its ok and (and you're not here with me)
CHORUS
its alright and its ok and
its alright and its ok and
it's alright and its ok and
it's alright and its ok and (and you're not here with me)
it's alright and its ok and (its alright)
it's alright and its ok and (its ok)
it's alright and its ok and (and you're not here with me)
You're not here but its okkkk
torek, 30. oktober 2007
ponedeljek, 29. oktober 2007
Malo statistike
Ampak bom dala malo "moje" statistike gor, no ja mojga bloga...pa še to je čisto iz firbca in zame :)
17.9. 2007 – 23.9.2007
obiskov (visits): 65
različnih ljudi (absolute unique visitors): 28
pregledov strani (pageviews): 113
povprečen čas na strani (average time on site): 2:25 min
največ jih je prišlo na stran preko: blogger.com (24x)
24.9.2007 – 30.9.2007
obiskov: 149
različni ljudje: 67
pregledov strani: 260
povprečen čas na strani: 3:08 min
največ jih je prišlo na stran preko: siblogs (38x)
1.10.2007 – 7.10.2007
obiskov: 198
različnih ljudi: 107
pregledov strani: 509
povprečen čas na strani: 3:37 min
največ jih je prišlo preko: iskanja po googlu (65x)
8.10.2007 -14.10.2007
obiskov: 309
različni ljudje: 135
pregledov strani: 641
povprečen čas na strani: 3:49min
največ jih je prišlo preko: norost.blogspot.com (79x)
15.10.2007 – 21.10.2007
obiskov:185
različni ljudje: 91
pregledov strani: 438
povprečen čas na strani: 3:07 min
največ jih je prišlo preko: norost.blogspot.com (63x)
22.10.2007 – 28.10.2007
obiskov: 193
različni ljudje: 92
pregledov strani: 343
povprečen čas na strani: 2:38 min
največ jih je prišlo preko: norost.blogspot.com (61x)
Države iz katerih pregledujejo moj blog:
- Slovenija
- Srbija in Črna gora
- Amerika
- Avstrija
- Albanija
- Grčija
- Indija
- Španija
- Portugalska
Kje najti čas
..razmišljati sem začela, o tem kdaj naj bi bila jaz v vezi oz kakšna bi mi najbolj odgovarjala.
Priznam, da čez teden niti nimam časa niti želje po tem da bi morala popoldne 'zabavati' še kak osebek. Moj teden je sestavljen iz službe od 8h do 16h, popoldne pridem utrujena domov, potem se je potrebno ali pripravit na naslednji dan ali pa se najde vsaj 10 stvari, ki jih je potrebno narediti in preden vem je ura že 22h ali pa 23h, ko pa je že pametno it spat.
Torej mi ostanejo samo vikendi..
..ampak če priznam po pravici, tudi teh ne bi zamenjala :)
Uživam, da imam lahko svoje plane, ali pa da jih enostavno nimam.
Kaj mi še ostane...seveda čas ponoči med 22h in 7h...ampak oprostite, trenutno raje izkoristim ta čas za spanje kot pa za nekoga.
Torej, če spoznam, ko spoznam nekoga, kdaj naj mu namenim kaj časa?
Med tednom bolj težko, ker mi (oprostite moji iskrenosti) služba pomeni vse. Vikende ni problema, ampak vikendi so čas ko se sprostiš - no saj z partnerjem se tudi lahko ampak vseeno ni isto..... Ja, vem iščem probleme tam kjer jih ni :/
Ko bo prišel čas za to, bomo tudi to prebrodili, tako ali pa drugače.
In če bo oseba toliko bolj meni pri srcu, toliko bolj se bom potrudila, da bom preživela vse proste trenutke z njim.
nedelja, 28. oktober 2007
Ikea
Pobrale so me ob 7.30h, potem smo se z eno dobile v Domžala, presedlale v njenega karavana (seveda potrebno je blo OGROMNO prostora) in potem smo krenile.
Tiste dve urci vožnje sta tko hitro minile, da kr nisem mogla verjet. Bil je lep dan, fajn smo se mele, še bolj pa je bilo to da smo se malo bolj spoznale.
Ko smo prispele do Ikee smo naredile "bojni načrt" :
-vzamemo velike vozičke
-ne smemo se ločiti
-vedno hodimo po dve in dve (v primeru da se katera izgubi)
-počasi hodimo in si VSE ogledamo
no to je bil naš bojni načrt :)
Ker je bila sobota, je bilo seveda ljudi kot mravelj. V Ikei smo si ogledovale stvari in kupovale polne 4 ure, pa še je bilo premalo časa :)
Jaz sem bila 'najbolj pridna' saj sem cenovno zapravla najmanj denarjam, rekorderka de zapravila par centov manj kot 300 evrov. Vsi štirje vozički so bili nabito polni tko da nas je malo začelo skrbeti kako bomo vse to spravle v avto, ampak hvalabogu za karave, vam povem ni boljšga avta kot karavan :)
Preden sem šla v Ikeo sm misnla da ne bom nič pametnega našla, da bo jo zelo drage stvari in stvari ki mi ne bodo všeč, ampak z lahkim srcem povem da to ni tako. Če bi lahko bi pokupila vse kar sem videla. Omare so narejene iz masivnega lesa, in ne tako kot pri nas ko jo sestaviš, pihneš vanjo in se podre. Cene so občutno nižje od naših, in da o dizajnu niti ne govorim. Res svetovna trgovina, škoda samo ker je ni pri nas v Sloveniji.
Aja da ne pozabim, našla sem spalnico :)
In zdej že razmišljam kdaj bi jo šla kupit, ker namreč moj ati je bil zelo, zelo priden in je moja spalnica na vikendu dokončana, manjka samo še pohištvo.
No na poti domov se nam je še policaj na meji smejal...seveda kdo pa se ne bi, ko bi videl 4 ženske in nabito poln avto stvari kupljenih v Ikei.:)
Pomoje si je mislu "bolš da jih ne ustavim k drgač ne bojo mogle spelat naprej" :)
Aja, samo še tole...ker se bliža rojstni dan, vam dan en majhen namig kaj mi lahko kupte za darilo al pa kam me lohka peljete....
....v Ikeo....
petek, 26. oktober 2007
sreda, 24. oktober 2007
Želja
Nazadnje me je prijela pred enim letom in je želja držala skoraj pol leta, potem je zadnje pol leta spet mirovala,...in sedaj? Sedaj se je spet prikradla v moje misli.
No ja, kaj naj rečem...želja je, ampak situacija ni...
Sploh pa, kdo bi mi pa pomagal ga narest ? :)
No zaenkrat se bom zadovoljila s slikcami...
torek, 23. oktober 2007
Če te zanima..
* mal se je poredila, ker jo vsi futrajo
* celo hišo ma pod kontrolo
* ptiče je nehala lovit
* vsi jo crkljajo, ampak še vedno se pa največ pusti meni
* večino dneva preživi zunaj, spi pa notri, ker je le gospodična
* z Beko se velik bolljš razumeta, zdej lahko celo na njeni dekici spi
* obvezno me vsako jutro pospremi do avta, ko grem v službo
* kadar peljem Beko na sprehod mora tudi ona zraven, hodi zraven Beke
* ni več tista agresivna mačka, kot je bila včasih...
* karakterno se je zelo spremnila
..to sem napisala, samo tako, če te slučajno zanima, kako je kej......
Tako pač je
Dnevi, ko nič pametnega ne napišem sem (sploh pa kdo pa pravi, da bi mogla, sej je tole moj psihiater).
Uglavnem dnevi so si več ali manj podobni. Zjutraj se zbudim, grem v službo, popoldne pridem domov, mogoče grem na kako kavo, ali pa lenarim doma. Nič posebnega. Niti nimam energija za kaj posebnega početi.
Življenje in misli se mi končno postavljajo nazaj, tja kjer morajo biti.
Sedaj se trudim da se mi še tretja želja za letošnje leto uresniči (mogoče mi pa celo rata), bomo vidl kako in kaj bo.
In to je to.
Ponoči mi noče krajša še vedno samo Mika, ki pa še zmeraj zavzame celo posteljo ker ji pač tako paše :) (kaj bo šele potem naredila če ji nekdo zasede njen prostor hahaha)
Torej, če bi kdo šu na kavico naj kar tukaj sporoči, bom zelo vesela vsakega povabila (ter predvsem dejstva da ne bom vedno jaz tista ki vabi) :)
p.s.: zdej grem pa ratatoulli gledat
ponedeljek, 22. oktober 2007
Kaj se otroci učijo...
ZA ZAPRTIMI VRATI
Našo Bibo malce matra,
kaj neki mami, tati
počneta vsako jutro
za zaprtimi vrat.
Ko bo Biba malo večja,
ko odkrila bo še kaj,
vse bo hitro razumela
kaj počneta in zakaj.
sobota, 20. oktober 2007
Presenečenje
Nič posebnega, nato pa sem jo odprla...in ostala brez besed.
Ekipa Študentarije (portala za študente, kjer imam svojo kolumno) se mi je zahvalila za moje delo in mi podarila dve vstopnici za ogled filma po svoji izbiri.
Tako sem bila presenečena, da sem ostala brez besed. No ja še vedno sem. :)
Tako da hvala še enkrat celotni ekipi Študentarije.
p.s.: ostali, ki pa še ne veste, kaj Študentarija je, pojdite hitro pogledat na Študentarijo
Sneg...
četrtek, 18. oktober 2007
Prav poseben način pranja avta
Seveda je delo kar se da zahtevno, in zahtevno delo potrebuje tudi nadzornika in tako sem ga imela tudi jaz. :)
Nekaj časa niti nisem opazila da me 'nadzoruje' potem pa sem šele opazila....
Kar poglejte, kdo je bil moj nadzornik....
ponedeljek, 15. oktober 2007
Malo optimizma
Da ne bom vedno pisala o tem kako, pogrešam prejšnje življenje, zvezo in vse kar je bilo prej, sem se odločila, da poiščem stvari, lepe in dobre stvari, ki so se mi zgodile v času odkar sem samska.
Pa poglejmo:
1. Kupila sem si nov avto
Prej sem vozila 14 let starega unota.
Sedaj imam Bravo, na katero sem neizmerno ponosna, kupila sem jo sama, vzdržujem jo sama (tudi prej sem to počela) in tudi vozim jo sama oz. samo jaz :) Je moja in sem zelo ponosna na njo sam imam 'pravi' avto - velik, na štiri vrata z še večjim prtljažnikom :)
2. Imam novo službo
Prej sem delala preko študentskega servisa. Služba je bila super in prav tako sodelavke, ampak ni bilo nekaj kar bi počela celo življenje (no ja dve leti in pol je bilo več kot dovolj). Pravtako mi ni včasih zneslo da bi bila čez vikende in praznike frej.
Sedaj sem redno zaposlena (sicer je za določen čas 2 leti ampak so mi rekli da bo potem zelo verjetno za nedoločen), sodelavke so tudi tukaj super, delam od ponedeljka do petka, vikendi in prazniki so frej, plača je fenomenalna in to je nekaj kar bi počela celo življenje.
3. Boljše finančno stanje
Prej je bil mesečni zaslužek odvisen od časa, ki sem ga imela na voljo za službo in tako je bil včasih lahko kar visok (če sem delala skoraj vsak dan) ali pa zelo nizek (če sem imela veliko izpitov in predavanj)
Sedaj me finančno stanje ne skrbi, saj sem omenila da je plača super, ubistvu boljša kakor sem sploh upala.
4. Prosti čas
Prej sem svoj prosti čas porabljala za nakupe v trgovini, pranje cunj, obešanje in pospravljanje ter kuhanje kosil.
Sedaj svoj prosti čas preživljam na kavah, izletih, aerobiki ali pa enostavno sem doma ali na vikendu.
5. Družabno življenje
Prej je moje družabno življenje malo trpelo, saj me 'ljubljanski' prijatelji niso več vabili ven ker so vedeli da bo velika verjetnost da bom odklonila ker bom imela delo še 'doma'
Sedaj me večkrat pokličejo in tudi večkrat gremo ven na kavico in čvek.
6. Psihično stanje
Prej sem bila večino časa pod stresom, zaradi financ, zaradi tega ker sem vedela kaj vse moram še postoriti doma iti v trgovino itd.
Sedaj nisem pod stresom, sem vesela, vem da mi ni potrebno vsak dan skuhati kosilo in pospraviti hiše, ker so še drugi doma, vem da mi ni potrebno iti vsakič meni v trgovino če kaj zmanjka, ker gredo lahko tudi drugi.
No ko takole pogledam so se stvari kar izboljšale in tudi komentarji ljudi okoli mene so presenetljivi. Baje sem precej boljše volje, bolj družabna in neobremenjena.
Tako da ni le vse slabo, ampak se najdejo tudi dobre stvari :)
nedelja, 14. oktober 2007
Nedelja...
Zakaj? Zato, ker je bilo treba proslaviti moja prvo plačo kot zaposlena osebo :) (joj kok se to fejst sliš) :)
No iz tega potem ni bilo nič, saj smo šli zjutraj mal pofirbcat na bolšji trg. Kaj vse bote vidl tm :) noro in zanimivo hkrati.
No uglavnem na morje potem nismo šli, ker se nobenmu ni dalo, da bi šla pa sama na morje pa tudi ni imelo smisla tako da sem bila malo razočarana, ampak nič hudega.
Namesto na morje smo potem odšli v City Park v mehiško restavracijo.
Bila sem zelo presenečena ker nikjer ni bilo nobene gneče.
Natakar je bil takoj pri nas, bil je zelo prijazen in umirjen (in ne tako kot kadar je gneča), predlagal je tudi kaj je dobrega.
No da vam malo pocedim sline :)
Za toplo predjed:
*tortilja čips z smetanovo, nacho, paradižnikovo in zelo salso omako
*hobotnica na paradižniku
Za glavno jed:
*biftek v omaki s prilogo
*piščančji takitosi
*solata s piščancem, pečen krompir s čilijem
NI slabo ane? :) No sej to ni bilo samo za eno osebo, ampak to je kar sem nato plačala. Lahko vam je jasno da sladic noben niti pogledat ni mogel :)
Mal me je skrbelo da očetu ne bo všeč, saj ni ravno vajen mehiške hrane oz mislim da še nikoli ni bil, zato sem mu tudi pomagala pri izbiti hrane. Ampak sem bila prijetno presenečena ker je bil navdušen in je užival. Tko da bravo ati ker si bil pogumen in tudi nekaj novega probal :)
No popoldne ko smo prišli nazaj sem si še pobarvala lase, nato me je pa zmanjkal za par urc. Joj kok je pasal mal zadremat, prov fajn je blo :)
Zdej se bo pa treba pripravit za v službo, saj je jutri končno ponedeljek JUPI :)
sobota, 13. oktober 2007
Ha ha ha
Sobotna gneča
Šla sem v 'tavelik' nakup. Kupit je blo treba meso, čistila, kruh, stvari ki jih načelo ne hodimo vsak teden kupovat ampak 1x mesečno.
S sestro sva odšli od doma ob 9h, predvsem zato da bi se izognile gneči.....JA PA KAJ ŠE!
Ne morm verjet kok gneče je blo v trgovini.
Ok, morm priznat, da ko sem živela na Vrhniki sem redko hodila ob sobotah v trgovino, več ali manj sem šla vedno med tednom, ker sem bila čez vikende v prejšnji službi. Tako da mi je ta slovenski način kupovanja ob sobotah še malo neznan.
In ljudje, da sploh ne rečem kako se obnašajo. čeprav vidijo, da imaš poln voziček, da ga komaj voziš in obračaš se oni z eno napol prazno košarico ne bojo odmaknili, ampak pričakovali, da se jim ti odmakneš. Grozno res. Sama sem pač taka, da če se le lahko odmaknem se z veseljem, ali pa prosim da se odmaknejo. Ampak ne, tudi če prosiš, te pogledajo kot da si padel iz Lune. Grdo res. Mal sem jezna zdele, predvsem zaradi slovenske kulture obnašanja v trgovinah.
No ja sej vem, da večina slovenskih družin nima časa hodit med tednom po nakupih in gredo potem ob sobotah, to reazumem, resnično razumem, ker sem tudi sama sedaj na tem, da med tednom ni časa. Ampak obnašanja pa nikakor ne razumem, resnično ne. Kot da bi kaj zastonj delili, res ne najdem več besed za to kako se obnašajo.
No ja, sedaj sem kupila vse. Vesela sem da imam tako velik prtljažnik, da je šlo vse na enkrat notr :) in dvomim da bom kaj kmalu spet v soboto zjutraj v trgovini, grem pa že raje med tednom.
Notranja budilka
Notranje budilke so zelo zanimiva stvar.
Tako jaz poimenujem vedno isti čas, ko se zjutraj zbudiš brez pomoči navadne budilke.
Pri meni je to nekako od 6h do 7h. Kar je kar super, ker dejansko ne potrebujem budilke, da me zbudi. Ne paše pa mi recimo ob takih trenutkih kot je danes.
Danes je sobota, dan ko se lahko naspimo, malo dlje poležimo v postelji, itd. Ampak jaz ne morem, saj se je približno pol ure nazaj zbudila moja budilka. :(
Prav tako ne pride ravno prav ob nočeh ko ne morem spati. Že kake dva meseca se mi dogaja, da so noči, ko enostavno nisem zaspana in ne zaspim, če se le zgodi da zaspim je to ponavadi okoli h ali 5h zjutraj, samo kaj mi to pomaga če pa začne "ZVONITI" že čez eno uro.
No ja, mogoče pa kdo ve kako se to izklopi.
Verjetno bi mogla vprašati mojega očeta. On naju je namreč navadil na to.
Bilo je pa tako:
Ko sva bili s sestro mlajši in sva hodili v OŠ je bilo potrebno vstajati ob 6h potem se je bilo treba umiti, pojesti zajtrk, pripraviti torbo itd.
Ko sva prišli v SŠ je bilo nekako isto kar se tiče čez teden. Če vsa odšli v petek ali soboto ven ga žurat ali pa čez poletje, je oče povedal da mu je vseeno kdaj prideva zvečer/ponoči domov, vstati bova mogli ob 7h in ne spati do 12h. Takrat se mi je to zdelo izjemno kruto, sploh če si prišel domov ob 5h. Ampak potem sem ugotovila da je to nekaj zelo koristnega. Saj mi nikoli ni bil problem zjutraj zgodaj vstati.
Tudi med študijskimi leti je bila taktika ista, samo z to razliko, da ni oče budil mene, ampak jaz fanta, s katerim sem takrat živela (ne, ni bil ravno vesel, in tudi ni se to dogajalo vsak vikend da bi ga tako kmalu budila).
No pa smo prišli do krivca, moj oče. Čeprav če dobro pomislim, me je fajn tole naučil. Tako da ne morem biti glih jezna nanj :) Razen mogoče ob dnevih kot je danes :(
petek, 12. oktober 2007
Moj ati
Moj ati je samohranilec dveh hčerk.
Moja mami je umrla, ko sem imela 7 let, sestra pa 8 let. Do takrat se ga spomnim kot očeta, ki je svojim hčerkam dovolil vse in jih razvajal na vse možne načine. Mami je bila tista ki je bila stroga.
Potem se je to spremenilo.
Ati je več ali manj cele dneve delal. Zato da je zaslužil dovolj denarja in pa pomoje tudi zato, da je pozabil na to kaj se je z njegovo družino zgodilo. Vsakodnevno skrb za naju je prevzela njegova mama, moja babica. Se pravi likanje, kuhanje, pranje, itd.
Potem se ravno ne spomnim vseh detajlov.
Vem pa naslednje...
Čeprav, je imel dve šoloobvezni hčerki, smo vsako leto odšli poleti na morje ali za dva ali pa za tri tedne.
Vsakič, ko je bila kaka šola v naravi sva se je lahko udeležili.
Obiskovali sva tudi glasbene tečaje, jezikovne tečaje in skoraj vse kar sva želeli.
Vsako leto na začetku šolskega leta sva dobili novo torbo in vse potrebne stvari.
Obema je plača maturantski izlet in maturantski ples ter večerjo.
Obema je plača vozniški izpiti in obe sva dobila za 18 rojstni dan avto (fiat uno).
In ob vsem tem je gradil hišo, ki sta jo začela delati z mojo mami.
Dobili sva vse, kar si otrok želi. In da ne bo kdo pomislil, da ima moj oče plačo poslanca, sploh ne, imel je oz ima povprečno slovensko plačo oz še malo nižjo, toda njemu je nekako uspelo da nama je nudil vse in še več zraven pa naju naučil še veliko življenskih stvari.
Da bi se mu nekako odkupila, sem pri kakih 14 letih začela gledati kaj si izberem v trgovini, da ni bilo ravno najdražje in pri 15 sem si poiskala prvo počitniško delo. Delala sem en mesec, tako da sem imela dovolj denarja za na morje in še prišparala sem ga nekaj za čez leto.
Pri 18 sem prvič povedala očetu, da se odpovem poletnim počitnicam, da si poiščem službo, in dobila prvo službo kot študentka. Delala sem čez vikende in od takrat dalje sem prispevala k gospodinjstvu. Če je bilo potrebno kaj kupiti, sem šla v trgovino in to kupila. Vse položnice, ki so bile moje sem jih sama plačevala, vso obleko in obutev sem si kupila sama. To je bil moj začetek osamosvojitve in razbremenitve očeta. Kmalu je sledila tudi sestra. Jaz sem se eno leto kasneje odselila, nato pa letos oz pol leta nazaj spet prišla živeti domov.
Sedaj, ko imam tako jaz kot sestra redno službo, in imava redni prihodek, sva se pogovorili z očetom o tem koliko dejansko naj prispevava h družinskemu proračunu. Za začetku je bil kar malo šokiran, ampak povedali sva mu da tako je in sedaj ni edini v družini s prihodki ter da želiva tudi midve njega malo razbremeniti.
No ja malo sem zašla iz teme ampak, hotela sem povedati naslednje...
Ne glede na to, da je bil moj oče sam z dvema hčerkama, nama je nudil vse in še več, naučil naju je vse in še več in zato sem mu resnično hvaležna.
Naučil naju je da je treba delati če kaj želiš imeti, naučil naju je da najdražja stvar ni vedno najboljša in naučil naju je da se na družino vedno lahko zaneseš.
Zato, HVALA TI, resnično si najboljši oče kar ga hčerki lahko imata.
Konec bolniške
Niti verjeti ne morete, kaj to osebi kot sem jaz pomeni.
Nisem vajena ležati doma, bolani in početi nič. Nikoli nisem znala in verjetno tudi nikoli ne bom znala. Sem oseba, ki mora neki početi, drugače znorim. Še po operaciji, tri leta nazaj, sem takoj ko sem se zbudila iz narkoze (kake pet ur sm spala) sem šla na sprehod po bolnici. Ne znam mirovat in pika. Vem da bi blo včasih bolš da bi (sploh kadar sem kej prehlajena ali bolana) ampak ne znam. Nekaj moram počet.
In zato sem tako vesela da se mi je zaključila bolniška.
Da bom šla v službo kje se bo nekaj delala, kjer bo 8 urni delavnik zelo hitro minil in preostali dan tudi, in ne da se bom prestavljala iz postelje do kopalnice in nazaj.
Vesela sem tudi, da bom šla lahko ven, iz hiše in da sem bom lahko pogovarjala kaj sem počela čez dan in ne samo kolikokrat sem pila čaj. :)
Ko sem očetu rekla da sem vesela da je konc bolniške me je samo čudno pogledal. Kaj naj rečem...čudna sm :)
četrtek, 11. oktober 2007
(ne)navaden dan
Od 8.30h do 16h v našem okolišu ni bilo elektrike.
Vem da se sliši smešno, ampak ker sem ta teden na bolniški nimam nič drugega početi kot viseti za računalnikom, prebirati bloge, gledati tv, poslušati musko in kdaj pa kdaj kaj tudi napisati sm gor.. ampak danes tega nisem mogla počet.
Na začetku je bilo še zanimivo brez elektrike. Sem si rekla ok, bom pač mal prebrala.
To mal prebrala se je potem spremenilo v celodnevno branje, samo zato ker nisem imela nič za delati.
Prebrala sem:
* Tisoč in en recept jugoslovanskih kuhinj
* Nega otroka
* Prva ljubezen
* Življenje dinozavrov
Zelo raznoliko branje vem, ampak kaj ko ni bilo nič drugega.
Dobesedno nič nisem mogla početi. Nisem mogla dat prati cunj, ker seveda stroj ni delal, nisem si mogla skuhat kave, ker avtomat ni delal, nisem mogla poslušat muske ker radio ni delal. Edina stvar, ki je delala je bil laptop pa še to samo dve urce, toliko kolikor je zdržala baterija.
Ne morem verjet, kako smo odvisno od elektrike postali, prav noro je to.
A si predstavljate kako bi bilo če ne bi imeli elektrike en teden, en mesec ali eno leto? pomoje da bi se vsem zmešalo. Men vem da se skoraj je :)
Kaj naj rečem...zelo, zelo sem vesela da obstaja elektrika :)
Prilagam še nekaj slik tega kako sem se počutila brez računalnika:
Vse najboljše
sreda, 10. oktober 2007
Zakaj blog?
Iz preprostega razgloga, ker sem bila takrat še študentka in nisem imela denarja za psihiatra :)
Ne resno. Rabila sem nekaj ali nekoga, da mu izpovem tisto kar čutim v danem trnutku pa čeprav je to popoln nesmisel ali pa resno razmišljanje kaj sedaj. In ker so dnevniki že malo iz mode (vsaj tisti tradicionalni) in ker hitreje tipkam svoje misli, kot pa jih pišem sem se odločila narediti ta moj košček virtualnega sveta aka mojega terapevta.
Seveda je nekaj časa bil zaseben, potem pa sem si rekla zakaj pa ne bi tudi drugi brali mojih blodenj in fantaziranj, če se kdo najde v njih ali pa mi kdo poda kak pameten nasvet še toliko bolje. in res. Začela se je moja e-pot.
Vsake toliko časa imam izbruhe depresije, ker sem pač na taki točki v mojem življenju.
Vsake toliko časa prilepim gor samo kak komad, ki mi trenutno ne gre iz glave.
Ali pa enostavno samo napišem kaj sem počela čez dan.
Vseeno mi je kaj napišem saj je to moj košček sveta in tudi vseeno mi je če je komu všeč ali ne kaj napišem (čeprov morm priznat, da presenetljivo veliko ljudi če ne prebere pa vsaj pogleda moj blog-hvala vam) jaz bom pisala svoje misli.
To je to...
torek, 9. oktober 2007
Moja spalnica
ne morem in ne morem se odločiti. Mika me čisto enostaven stil ali pa neki orientalskega ali pa nekaj popolnoma odštekanega..ne morem se odločit. Zdele sem gledala mal po Ikeini spletni trgovini in sm neki našla ampak še nisem čisto prepričana.
tukaj pa je nekaj slik, za predstavo:
tale regal za TV mi je zlo všeč...
Tale postelja mi je takoj padla v oči :)...
Komoda mi je všeč ker je tako minimalistična..
Omara, ker pač paše zraven komode...
In pa ogledalo, saj mam od nekdaj željo imet ogledalo v spalnici...
Tole pa je nekaj primerkov spalnic, ki so mi všeč...
Pa resno razmišljam da bi eno od sten prebarvala v rdeče ;)
Moji dnevi
Ne prov veliko, spim, ležim, in hodim na redne obiske wc-ja.
Družbo mi dela Mika (mačka), ki zasede več ali manj celo posteljo potem pa se morm jaz uležt okoli nje. No kaj naj rečem brez nje bi mi blo pa dolgčas :)
Gledam filme, nadaljevanke, vse to po računalniku, saj je program po tv-ju obupen. Same mehiške limonade, ki so si podobne kot jajce jajcu. Nekdo se zaljubi, ugotovi da gre za družinskega člana, se odpove ljubezni, odide in anto spozna da so lagali. No ja obstaja tudi kaka druga različica. Uglavnem to je kr neki.
Uglavnm zadnje dneve edino kar moj želodec pusti v sebi je frutek...mmm, nisem vedla da je otroška hrana tako okusna. :) ampak presenetljivo draga. skoraj 1 evro za eno malo stekleničko :S groza.
no ja, kokr lahko opazte tut nimam kej pametnega za napisat na blog tko da kr mal bluzim. no ja sej slej ko prej mi bo tut kej pametnga pršlo na misel.
Buče
ponedeljek, 8. oktober 2007
Grozen dan
Grozna noč
Nič nisem spala, saj sem vsakih 15 minut hitela v stranišče bruhat. Ležat nisem mogla ker mi je postalo slabo. In da je še huje, prejle mi je ati samo omenil kaj bo kuhal za kosilo, in sem takoj letela se skozlat.
Upam, da je kaka trebušna gripa začela razsajat.
nedelja, 7. oktober 2007
Trenutno duševno stanje
Ne pomaga pa niti dejstvo, da sem zbolela.
Torej ta vikend, je vikend ki ga želim pozabiti, zaradi večih stvari. Trajalo bo, kok dolg pa še sama ne vem, saj začenjam znova. Vedno so govorili da se počasi daleč pride. In začenjam danes, ne jutri, ampak danes. Začenjam pisati svojo novo zgodovino.
Pogrešala bom pogovore, ampak bolje to kot da trpim jaz, moje srce in duša.
Zbogom.
sobota, 6. oktober 2007
Moja izpoved
Tebi, katerega sem mislila da sem pozabila.
Tebi kateremu sem nekoč zaupala svoje srce in sem mislila da sem ga dobila nazaj.
Zadnjih šest mesecev je bilo mučnih. Govorila sem si da je bolje tako, srce pa mi je govorilo drugače. Ne samo da sem te imela rada, prvič sem nekoga ljubila. Delila sva si vse, a to vse je postalo preveč zate, jaz pa sem te hotela pustiti da uresničiš svoje sanje, sebe pa sem prepričala da je lažje oditi kot pa se potruditi. In sem šla. Našla sem nek neumen izgovor in šla. Saj veš da ne prenesem če me kdo vidi jokati. Tudi ti ne. In verjemi da tiste dni nisem počela nič drugega kot le to.
Danes sem te gledala ponoči ko si spal. Nisem si mogla pomagati da sem začela razmišljati o naju. Ali sem naredila prav? ali bi se lahko kako drugače izšlo? ali je še kaj upanja?
Tako rada bi si odgovorila na vsa ta vprašanja, pa ne znam. Ne znam si odgovoriti, ti pa verjetno tudi ne.
Po današnji noči sem čustveno v totalnem razsulu. Zakaj sem to dovolila, zakaj sem dovolila da me zajamejo spet ta čustva, čustva ki sem jih tlačila zadnje pol leta?
Oprosti ne morem več.
Ne morem te gledati in vedeti da nisi več moj.
Enostavno ne morem.
Nisem več tista oseba, ki sem bila in tudi ne bom.
Ne morem več skrivati pred ljudmi kako zelo hudo mi je. Kako zelo me boli srce ko pomislim nate in kako mi pridejo solze v oči vsakič, ko me nekaj spomni nate.
Ne morem, resnično ne morem.
Ali si moj ali pa nisi, srednje poti ni.
Moje srce in glava se ne moreta odločiti, ne moreta priti do odločitve in tudi zaupam jima ne več.
Oprosti mi za vse kar sem ti kdaj hudega naredila, za vse vihrave momente in nepremišljene izjave. Za vse dneve ko te nisem mogla ali hotela razumeti, oprosti mi.
Pogrešam te tako močno kot nisem pogrešala še nikogar. Pogrešam tvoje dotike, pogrešam tvoj pogleda, pogrešam tvoj objem, pogrešam vse na tebi...
Pogrešam te in oprosti mi....to je vse kar ti lahko rečem.
Solze
Laži
Grozne za tistega, ki jih mora poslušati in grozne za tostega, ki jih govori (seveda če ima vsaj kaj slabe vesti potem).
Jaz sem bila že oboje: tista,ki jih je poslušala in tista,ki jih je govorila.
Z lahkoto rečem da tistih laži,ki sem jih povedala se ne spomnim več. So pozabljene.
Tiste pa, ki sem jih poslušala, ne bodo odšle kmalu, pravzaprav dvomim da bodo kdaj sploh odšle iz mojih misli.
Včasih se zgodi nekaj nepredvidljivega,ki sproži spomine na te laži in takrat ni lahko. Postaneš jezen, razočaran ali pa ti gre enostavno samo na jok.
Tako je zdajle. Nekaj mi je sprožilo spomine na laži in se jih enostavno ne morem otresti, spominjam se od zelo banalnih laži, do nekaj najbolj bolečih laži v mojem življenju. Govorim si, da jih je potrebno pozabiti, ampak enostavno ne gre. Ne gredo iz mojih misli.Treba jih bo pozabiti, saj me samo spravljalo v slabo voljo in potrtost.
petek, 5. oktober 2007
Malo vsega
Torej glede vstajanja je bil ta teden izjemno naporen, saj sem mogla se zbuditi ob 5h in biti v službi že nekaj do 6h. dobra plat te zgode je bilo dejstvo da sem bila ob 13.30h že doma, če je bilo vse po sreči seveda. danes pa mi ni treba biti tako zgodaj v službi saj me je ena prosila če jo lahko zamenjam in da bo ona odpirala. jaz sem si samo mislila "seveda, pa vsak teden lahko odpiraš zarad mene če imaš željo":)
torej to je to, imel smo še nekaj umesnih stvari ampak danes je petek in z petkom vedno pride vikend. kaj bom počela ta vikend imam že okvirno sestavljeno ampak bomo vidl če bo kaj iz tega.
V soboto je bil plan iti v tivoli kjer bo žur za mačje in pasje ljubitelje, ampak bomo vidl če bo sestra že zdrava. v nedeljo pa so mi nekaj rekli da naj bi imel bratranc praznovanje roj. dneva, ampak noben ni prepričan, in seveda če ni potem tolk boljš ker bom šla lohka na kostanjev piknik v Rovte :)
bomo vidl, bomo vidl kako se bo razpletel ta vikend.
zdej grem pa še mal pod deko zaspat potem bo pa itak treba ustat kmalu in it v službo.
četrtek, 4. oktober 2007
Lubenica
Lubenica, okrogla, debela,
najmočnejša hotela je biti,
vse okrog sebe hotela prekositi,
a nekega dne, začela je jesti.
Mljask, mljask, začela je jesti,
mljask, mljask, začela je jesti.
Lubenica, okrogla, debela,
najmočnejša hotela je biti,
vse okrog sebe hotela prekositi,
a nekega dne začela je piti.
Gluk, gluk začela je piti.
Mljask, mljask, začela je jesti.
Lubenica,.....
.....
.....
a nekega dne začela je peti.
La la la la, začela je peti,
gluk gluk, začela je piti
mljask, mljask, začela je jesti.
Lubenica,....
.....
.....
A nekega dne je začela plesati.
Laj laj laj laj, začela plesati
la la la la, začela je peti
gluk gluk, začela je piti,
mljask mljask začela je jesti.
Lubenica,....
.....
.....
a nekega dne, lubenica je in je in je in je
in pooooočiiiiii.
Modrčki
Res, da so sestavni del ženske garderobe, ampak saj je samo spodnje perilo.
Res je tudi da se različni modeli prilegajo ob različnih priložnostih.
Aja pa baje da danes mineva 100 let odkar je bil modrček prvo omenjen v kaki reviji.
tukaj pa je še nekaj mojih favoritov:
G točka
Seveda me je naslov tako zelo premamil da sem revijo kupila, saj me dejansko zanima kaj piše v članku in kar piše ni nič takega.
Sama sem mnenja da ima vsaka ženska svojo G točko. nekatere na stegnih., druge na vratu, nekatere na prsih...G točka je tam kjer ženski paše da se jo boža in poljublja in ne tam kjer neki 'znanstveniki' praviji da je.
Svetovni dan živali
torek, 2. oktober 2007
Sean Kingston
zelo cool komad, ko bi blo le več takih ritmov.
p.s.:originalni video žal ni več na voljo.
Robyn
Tisti,ki ste stari vsaj toliko kot jaz (se pravi 22) ali pa tisti ki ste starejši se boste mogoče spomnili tega komada...nekaj časa je bil zelo priljubljen v svetu, pri meni pa pravtako.