Laži so nekaj groznega.
Grozne za tistega, ki jih mora poslušati in grozne za tostega, ki jih govori (seveda če ima vsaj kaj slabe vesti potem).
Jaz sem bila že oboje: tista,ki jih je poslušala in tista,ki jih je govorila.
Z lahkoto rečem da tistih laži,ki sem jih povedala se ne spomnim več. So pozabljene.
Tiste pa, ki sem jih poslušala, ne bodo odšle kmalu, pravzaprav dvomim da bodo kdaj sploh odšle iz mojih misli.
Včasih se zgodi nekaj nepredvidljivega,ki sproži spomine na te laži in takrat ni lahko. Postaneš jezen, razočaran ali pa ti gre enostavno samo na jok.
Tako je zdajle. Nekaj mi je sprožilo spomine na laži in se jih enostavno ne morem otresti, spominjam se od zelo banalnih laži, do nekaj najbolj bolečih laži v mojem življenju. Govorim si, da jih je potrebno pozabiti, ampak enostavno ne gre. Ne gredo iz mojih misli.Treba jih bo pozabiti, saj me samo spravljalo v slabo voljo in potrtost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar